Najstarejši arhivski viri kažejo, da je Paul Ledineg prijavil sodarsko obrt l. 1875 in je bila vpisana v Obrtni register za proste in rokodelske dejavnosti 1866 – 1883, pod številko 737: 'Binderei' na Müllgasse, današnja Mlinska ulica.
Hišo na Pajkovi ulici 6, je l. 1907 zgradil Johann Spes, takrat se je ulica imenovala Waldgasse. L. 1908 je postal lastnik hiše in pripadajočega zemljišča Paul Ledineg, sin sodarja iz Mlinske ulice in stari oče lastnika današnje tovarne lesnoobdelovalnih strojev, ki je l. 1910 pri takratnih oblasteh prijavil gradnjo gospodarskega objekta ob stanovanjski hiši.
Po podatkih iz Mariborskega Adresarja za l. 1921 je bilo takrat v Mariboru 10 sodarjev, med njimi tudi oče in sin oba Paula Ledineg oz. Ledinek. Sicer pa najdemo najstarejšo omembo poklicnega mestnega sodarja v Piranu, l. 1273. Tudi na Štajerskem je bilo sodarstvo precej razvito proti koncu srednjega veka.
Sodarska obrt se je do konca 19. stoletja vse bolj razvijala praktično po vseh slovenskih pokrajinah in ponekod so bili sodarji združeni v cehe.
V veliki Adresar Maribora, Celja in Ptuja za leto 1935 so bili vpisani naslednji mariborski sodarji:
- Gernjak,
- Hvalec,
- brata Pavel in Mirko Ledinek (oče in stric današnjega lastnika Pavla Ledineka),
- Ramšak,
- Sulcer,
- Tomažič.
Sodarstvo Ledinek je izdelovalo sode za štajerske vinogradnike vse do leta 1966. Medtem se je Waldgasse l. 1919 preimenovala v Gozdno ulico in l. 1947 v Pajkovo ulico.
